Slovo od Nove Kaledonije
Z Markom sva se dogovorila, da se mi pridruži na Skokici na približno tisoč milj dolgem oceanskem jadranju od Nove Zelandije do Nove Kaledonije, za doživeto svojevrstno jadralsko pustolovščino pa se mi na koncu oddolži s pomočjo pri delu na barki. Dogovor sva izpolnila in v petek zjutraj sva si z Markom segla v roke in se prijateljsko poslovila. Hvaležen sem mu za vso pomoč na poti in predvsem zadnja dva dni pri delu v ladjedelnici.

Hitro sem opravil z izstopnimi formalnostmi pri mejni policiji, carinikih in na luški kapitaniji. Ker uradniki čez konec tedna ne delajo, moraš formalnosti opraviti v petek dopoldne v naprej, hkrati pa dobiš rok 48 ur, da zapustiš Novo Kaledonijo. To sem želel izkoristiti še za obisk Lojalnih otokov na vzhodu nove Kaledonije, zato sem kar takoj odjadral iz Noumeje proti jugu Nove Kaledonije. A jadranje je bilo kratko, saj sem se kmalu spet srečal s krepkim jugovzhodnikom, ki me je skorajda ustavil. Ker je kot jadranja proti 30 vozlom vetra in nasprotnim valovom zelo slab, sem jadrom v pomoč najprej dodal motorni pogon in ko tudi to ni bilo dovolj uspešno, sem pospravil jadro in se umaknil proti obali otoka, kjer so bili valovi manjši in plovba zato hitrejša.

Autopilot je prejšnji teden takoj po prihodu na Novo Kaledonijo popolnoma odpovedal in potem mi ni ga več uspelo obuditi k življenju. Elektronska kontrolna enota je do konca pregorela. Gospod Nejc iz slovenskega Garmina je našel in naročil rezervni del in Zlata mi ga bo čez dva tedna prinesla na Vanuatu.
Do takrat pa me čaka dva tedna prvinskega jadranja na poti proti Vanuatuju. Ker mi nočno jadranje na roke ne ustreza najbolj, bom skušal čimveč prejadrati podnevi in ponoči sidrati ob otokih. Žal so dnevi na južni polobli zdaj kratki, razdalje med otoki pa dolge, zato bom dobršen del poti proti severovzhodu vseeno moral prejadrati tudi ponoči.

V petek sem proti vetru in valovom uspel napredovati le za 32 milj in sem zavetje pred vetrom zvečer našel v zalivu bone Anse na jugu otoka Grande Terre.
Ponoči sem se zbudil, ker je bilo okoli barke nenavadno mirno. Nič več ni žvižgalo okoli jambora, nobene plohe, popolno brezvetrje na sidrišču.
Preveril sem vremensko napoved in ta je še vedno kazala, da se bo vzhodnik šele popoldne spustil pod dvajset vozlov. Mislil sem, da je vreme prehitelo vremensko napoved in sem to želel izkoristiti.
Dvignil sem sidro, izplul iz zaliva in se zafrknil. Srečal sem se s popolnoma zmedenim morjem, za južnim rtom Grande Terre pa še s krepkim vzhodnikom in trimetrskimi valovi. Zaradi trme se nisem vrnil na sidrišče. Poskušal sem jadrati in moto-jadrati, a sem proti jutru obupal, ker je jadrnica krepko nabijala v valove, čim je presegla 4 vozle hitrosti. Krmaril sem bolj slabo, saj me je vsak val postavil iz smeri in je sled Skokice na ploterju bolj spominjala na slalom kot na ravno linijo. Pospravil sem jadra, ustavil barko in šel spat. Dovolj sem bil utrujen, da me guncanje na valovih na odprtem morju ni zelo motilo.

Dopoldne sem spet poskušal jadrati proti severovzhodu, a me je šele po dveh urah nabijanja v nasprotne valove srečala pamet. Kurz sem spremenil na sever in jadranje je takoj postalo udobnejše in hitrejše. Po izkušnjah z Beringovega morja sem si iz škripcev, vrvi in elastik naredil “autopilota” in z nastavitvami jader in elastik postopoma dosegel, da je stvar delovala tako dobro, da je bilo potrebno smer popravljati le še na približno 10 minut, ko so se popoldne zmanjšali valovi pa je bilo dela s krmarjenjem še manj in sem vmes lahko tudi nekajkrat na kratko zadremal.

Zaradi neugodne smeri vetra, valov in morskega toka sem opustil načrt, da bi jadral na Tanno na jugu Vanuatuja, temveč bom naslednje dni jadral proti malo bolj oddaljeni Port Vili na Efateju. Tudi vmesni cilj na Lojalnih otokih sem prestavil proti severu in se bom, namesto na Mareju, za en dan ustavil na kaledonskem otoku Lifou.

Na otok Lifou sem ponoči prijadral še dovolj zgodaj, da sem se do jutra naspal. Dopoldne sem se sprehodil po lepem mirnem otoku, potem pa otvoril svojo kopalno sezono. Končno je morje tudi zame dovolj toplo, da z barke z veseljem skočim v vodo.
Popoldne sem odjadral proti otočju Vanuatu. Vremenska napoved za nocoj obeta umirjeno jadranje z ravno prav vetra za skoraj polna jadra.
